krin/o PIV1 krinoserĉi 'krino' [krin.0o] (malofte) [krin.0o.ZOO] Solida, longa haro de granda besto, precipe el la kolhararo aŭ vosto: la alia duelanto devas kroĉiĝi al la krinoj de sia rajdbesto [1]. fibro, harego, lano, lanugo 1. Miguel de Cervantes Saavedra, trad. Fernando de Diego: La inĝenia hidalgo Don Quijote de la Mancha, parto 1a, ĉapitro 13a, p. 93a beloruse: волас (з грывы або хваста жывёлы) ĉeĥe: žíně france: crin germane: Langhaar, Rosshaar hispane: crin katalune: crin nederlande: crin, paardenhaar pole: włosie portugale: crina rumane: păr ruse: волос (из гривы или хвоста животного) slovake: srsť ukraine: кінський волос administraj notoj