*viand/o *viando serÄi 'viando' [viand.0o] en: [viand.0o.KUI] en: Muskola parto de animala karno, do escepte de haÅto, graso, tripo; kaj ankaÅ escepte de la karno de fiÅoj, moluskoj kaj aliaj senvertebruloj, rigardata kiel nutraĵo: la Åafidviando estas tre delikata; (pilafo) estas preparata el kokina viando kaj rizo [1]; la tranÄilo estis tiel malakra, ke mi ne povis tranÄi per Äi la viandon [2]; (frazaĵo) Äi estas nek viando, nek fiÅo (= Äi ne havas difinitan karakteron, ne estas tiel aÅ alie klasebla) PrV ; (frazaĵo) li havis viandon, mi havis nur oston â li havis la Äuon, mi pagis la koston PrV . 1. H. C. Andersen, trad. L. L. Zamenhof: Fabeloj, vol. 1, Ligo de amikeco2. L. L. Zamenhof: Fundamento de Esperanto, Ekzercaro, §34. afrikanse: vleis albane: mish amhare: áµá angle: meat arabe: اÙÙØÙÙ armene: Õ´Õ«Õ½ azerbajÄane: Ét beloruse: мÑÑа bengale: মাà¦à¦¸ birme: á¡áá¬á¸ bosne: meso bretone: kig bulgare: меÑо ÄeÄ¥e: maso Äine: è dane: kød estone: liha eÅske: haragi filipine: karne france: viande nek ~o, nek fiÅo: ni chair ni poisson. galege: carne germane: Fleisch guÄarate: માàªàª¸ haitie: vyann haÅse: nama hinde: माà¤à¤¸ hispane: carne hungare: hús nek ~o, nek fiÅo: se hideg, se meleg. igbe: anụ indonezie: daging irlande: feoil islande: kjöt japane: è [ãã] jide: פ×××ש jorube: eran kanare: ಮಾà²à²¸ kartvele: á®áá áªáá¡ katalune: carn nek ~o, nek fiÅo: [no ésser] ni carn ni peix. kazaÄ¥e: ÐµÑ kimre: cig kirgize: ÑÑ kmere: áá¶á á koree: ê³ ê¸° korsike: manghjà kose: inyama kroate: meso kurde: goÅt latine: cibum latve: gaļa laÅe: àºàºµà»àº litove: mÄsa makedone: меÑо malagase: hena malaje: daging malajalame: മാà´à´¸à´ malte: laħam maorie: kai marate: माà¤à¤¸ monge: nqaij mongole: Ð¼Ð°Ñ nederlande: vlees (om te eten) nek ~o, nek fiÅo: noch vlees noch vis. nepale: मासॠnjanÄe: nyama okcidentfrise: fleis okcitane: carn panÄabe: ਮà©à¨ paÅtue: غÙÚÙ pole: miÄso nek ~o, nek fiÅo: ni pies, ni wydra. portugale: carne ruande: inyama ruse: мÑÑо nek ~o, nek fiÅo: ни ÑÑба, ни мÑÑо. li havis ~on: в ÑÑжом пиÑÑ Ð¿Ð¾Ñ Ð¼ÐµÐ»Ñе. samoe: aano o manu sinde: Ú¯Ùشت sinhale: මà·à· skotgaele: feòil slovake: mäso, mäso slovene: meso somale: hilibka Åone: nyama sote: nama sunde: daging svahile: nyama svede: kött taÄike: гӯÑÑ taje: à¹à¸à¸·à¹à¸ tamile: à®à®±à¯à®à¯à®à®¿ tatare: Ð¸Ñ telugue: మాà°à°¸à° tibete: ཤ༠ukraine: мâÑÑо urdue: Ú¯Ùشت uzbeke: goâsht vjetname: thá»t zulue: inyama viandejoserÄi 'viandejo' [viand.0ejo] en: [viand.0ejo.EKON] en: Viandovendejo: virino estas Äe viandejo; Åi mendas iom da bovaĵo kaj iom da Åafaĵo [3]. 3. G. Arosev: Kiom estas sep plus sep?, La Ondo de Esperanto, 2001:3 (77) beloruse: мÑÑÐ½Ð°Ñ ÐºÑама ÄeÄ¥e: prodejna masa, Åeznictvà Äine: è販 [ròufà n], èè´© [ròufà n] france: boucherie (boutique) hungare: húsbolt japane: èå± [ã«ãã] katalune: carnisseria nederlande: slagerij, beenhouwerij pole: sklep miÄsny, sklep miÄsny (pot.), masarnia ruse: мÑÑÐ½Ð°Ñ Ð»Ð°Ð²ÐºÐ° slovake: mäsiarstvo ukraine: мâÑÑна кÑамниÑÑ viandistoserÄi 'viandisto' [viand.0isto] en: [viand.0isto.EKON] en: Viandovendisto: Araboj vendas fruktojn apud Kurdaj viandistoj kaj KaÅkaziaj panistoj [4]. buÄisto4. M. Court, C. Den Hond, trad. T. Tailhades: Utopio meze de la Siria kaoso, Le Monde diplomatique, 2017-09-01 beloruse: мÑÑÑнÑк ÄeÄ¥e: prodavaÄ masa, ÅeznÃk france: boucher (détaillant) hungare: hentes japane: èå± [ã«ãã] katalune: carnisser nederlande: slager, beenhouwer pole: masarz, sprzedawca w sklepie miÄsnym ruse: мÑÑник slovake: mäsiar ukraine: мâÑÑник hakviandaĵo, hakviando serÄi 'hakviandaĵo' serÄi 'hakviando' [viand.hak0ajxo] en: [viand.hak0ajxo.KUI] en: Fritaĵo el hakita viando: kiu estas la plej populara manÄaĵo en Japanio? Äu ekzemple suÅio aÅ tempurao? ne ... plej popularas hakviandaĵo [5]; ni Äiam manÄis [â¦] merkrede, hakviandon kun terpomoj [6]; Hamburgero [â¦] fariÄas el la sama speco de hakviando [kiel] aliaj hakviandaĵoj, ekzemple viandobuloj [7]. 5. Igarasi Takeo: Internacia manÄaĵo, internacia lingvo, Monato, 2000/07, p. 96. Albisturo Kvinke: Lisuarte, Monato, 2012/03, p. 247. Vikipedio, Hamburgero beloruse: ÑмажанÑна, Ñмажонка Äine: èç³ [ròumÃ], è餡 [ròuxià n], èé¦ [ròuxià n], é¢ [hÇi], çµè [jiÇoròu], ç»è [jiÇoròu], èæ« [ròumò], è饼 [ròubÇng], èå [ròuyuán], èå [ròuyuán], ç èé¤ [jiÄnròubÇng], ç è饼 [jiÄnròubÇng] france: viande hâchée germane: Hackfleisch, Bulette, Frikadelle, Fleischpflanzerl, Fleischküchle, Beefsteak nederlande: hamburger, frikadel pole: miÄso mielone viandomanÄantoserÄi 'viandomanĝanto' [viand.0omangxanto] en: Persono uzanta viandon en sia nutrado: la vegetarano Äuas pli bonan sanon, ne estas tiel forte elmetita al malsanoj aÅ elportas tiujn Äi multe pli bone, ol la viandomanÄanto [8]. 8. Kio estas vegetarismo?Ludoviko Lazaro Zamenhof: Fundamenta Krestomatio de la lingvo Esperanto beloruse: мÑÑаед hungare: húsevÅ katalune: carnÃvor (en oposició a vegetarià ) nederlande: vleeseter, carnivoor pole: miÄsożerny ruse: мÑÑоед administraj notoj ~ejo: Mankas dua fontindiko. ~isto: Mankas dua fontindiko. ~omanÄanto: Mankas dua fontindiko.