*Äiz/i *Äizi serÄi 'ĉizi' [cxiz.0i] (tr) 1.[cxiz.0i.BELA] Prilabori malmolajn materiojn (Åtonon, lignon, metalon...) per Äizilo, frapante sur Äin per martelo kaj forigante ioman materion: sur marmora tabulo estas Äizita lia nomo; kaj por Äizi Åtonojn por enkadrigo, kaj por Äizi lignon, por fari Äian laboron [1]. skulpti, cizeli. 2.[cxiz.0i.BELE] PV cizeli 1. trad. L. L. Zamenhof: La Malnova Testamento, Eliro 31:5 angle: chisel beloruse: 1. даÑбÑÑÑ (долаÑам, зÑбÑлам) 2. ÑаканÑÑÑ Äine: å [jué], å¿ [záo], é¾ [zà n], é« [juÄn] france: 1. ciseler, creuser (au ciseau), façonner (au ciseau) germane: meiÃeln hebree: ××¤×¡× hispane: cincelar hungare: 1. vés itale: cesellare 1. scalpellare, intagliare, incidere (legno, pietra, ecc.) japane: ã®ã¿ã§å½«ã [ã®ã¿ã§ã»ã], å»ã¿ãã [ããã¿ãã], 彫å»ãã [ã¡ãããããã], ç·´ã [ãã], 彫ç¢ãã [ã¡ãããããã] katalune: cisellar pole: 1. dÅutowaÄ, ryÄ 2. cyzelowaÄ portugale: cinzelar rumane: 1. cizelÄre, sculpta 2. cizelÄ ruse: 1. долбиÑÑ (долоÑом), ÑÑбиÑÑ (зÑбилом), вÑбиваÑÑ (надпиÑÑ Ð¸ Ñ.п.), ÑеÑаÑÑ (каменÑ) ukraine: ÑÑзÑбиÑи, обÑоблÑÑи ÑÑзÑем, довбаÑи (долоÑом), ÑÑбаÑи (зÑбилом), ÑÑзаÑи (по меÑалÑ) ÄiziloserÄi 'ĉizilo' [cxiz.0ilo] [cxiz.0ilo.TEK] Åtala ilo, longa kaj plata, kun tranÄa ekstremaĵo, uzata por prilabori malmolajn materiojn: unu tranÄas la feron per Äizilo [2]. 2. trad. L. L. Zamenhof: La Malnova Testamento, Jesaja 44:12 angle: chisel, chiseling tool beloruse: долаÑа, зÑбÑла, пеÑнÑ, ÑÑаÑбÑла, ÑазеÑ, Ñакан Äine: é¶ [qiú], å¿å [záozi] france: ciseau (à pierre, bois, etc.) germane: MeiÃel hispane: cincel hungare: vésÅ itale: scalpello, profilo (ferro da cesello), subbia katalune: cisell pole: dÅuto, majzel (region.) portugale: cinzel rumane: daltÄ ruse: долоÑо, ÑÑамеÑка, зÑбило, Ñекан, ÑÐµÐ·ÐµÑ Äizilo [3] (Cae) serÄi 'Ĉizilo' [cxiz.CX0ilo] [cxiz.CX0ilo.AST] Sud-hemisfera stelfiguro (Caelum). 3. D. GaladÃ-EnrÃquez, A. Wandel: La kosmo kaj ni, 2005 angle: Caelum beloruse: Ð Ð°Ð·ÐµÑ (ÑÑзоÑâе) Äine: éå»å [diÄokèdÄo] france: Burin (constellation) germane: Grabstichel hebree: ×Ö´×Ö°×Öµ×, ×פס×ת hispane: Cincel itale: Bulino japane: ã®ã¿, ããã latinece: Caelum pole: Rylec (gwiazdozbiór) rumane: Dalta (constelaÈie) ukraine: зÑбило, ÑÑамеÑка ÄiziletoserÄi 'ĉizileto' [cxiz.0ileto] [cxiz.0ileto.TEK] Malgranda Äizilo, speciale uzata de juvelistoj. angle: mini-chisel france: ciselet hungare: cizelláló vésÅ itale: bulino, ciappola, gradina japane: 彫å»å [ã¡ããããã¨ã] pole: dÅutko, rylec rumane: daltÄ, stil ukraine: ÒÑабÑÑÐ¸Ñ ÐµÐ»Ñ, маленÑкий ÑÑзеÑÑ ÄirkaÅÄiziPIV1 serÄi 'ĉirkaŭĉizi' [cxiz.cxirkaux0i] (tr) [cxiz.cxirkaux0i.TEK] Äizi Äe la ÄirkaÅo, por doni proksimuman formon, ekzemple al statuo. beloruse: абÑÑÑваÑÑ (напÑ. каменÑ) france: façonner (au ciseau, sur le pourtour), dégrossir (au ciseau) hebree: ××¢×× ×××××× itale: sgrossare, dirozzare pole: ociosywaÄ rumane: sculpta ruse: обÑÑÑÑваÑÑ, обÑеÑаÑÑ ukraine: обÑÑÑÑваÑи, обÑоблÑÑи наÑоÑно, на око ÅtonÄizistoserÄi 'ŝtonĉizisto' [cxiz.sxton0isto] [cxiz.sxton0isto.TEK] Metiisto, kiu Äizas kaj prilaboras Åtonojn: aperis ankaÅ dalmataj ÅtonÄizistoj, kiujn la popolo nomis âromaj majstrojâ [4]. 4. I. AndriÄ, trad. A. Sekelj: La ponto super Drino, 2018 beloruse: ÑазÑбÑÑ Ð¿Ð° ÐºÐ°Ð¼ÐµÐ½Ñ france: tailleur de pierre pole: rzeźbiarz w kamieni rumane: sculptor în piatrÄ administraj notoj ~ilo: Mankas dua fontindiko. Ä~ilo : Mankas dua fontindiko. ~ileto: Mankas fontindiko. ~ileto: Mankas fonto, kiu estas nek vortaro nek terminaro. ÄirkaÅ~i: Mankas dua fontindiko. ÄirkaÅ~i: Mankas fonto, kiu estas nek vortaro nek terminaro. Åton~isto: Mankas dua fontindiko.