litot/o PVEF litotoserĉi 'litoto' [litot.0o] Maltroigo, kutime esprimita per duobla negado, ekz-e „li ne estas sen talento“ por esprimi ke li ja havas grandan talenton: litoton oni precipe uzas por maski modestecon [1]; litoto estas multe pli ofta ol hiperbolo […], maldrastaj eldiroj tre ofte akompanas heroajn agojn [2]. 1. Ivo Lapenna: Retoriko, Dua Parto2. Sagao de Njal angle: litotes beloruse: літота ĉeĥe: litotes, řečnický dvojzápor finne: litoteesi france: litote galege: lítote germane: Litotes hispane: lítote hungare: litotész, túlzó kicsinyítés indonezie: litotes itale: litote japane: 緩叙法 [かんじょほう] kartvele: ლიტოტესი koree: 곡언법 litove: litotė makedone: литота nederlande: litotes norvege: litotes pole: litota portugale: lítotes rumane: meioză, litote ruse: преуменьшение, литота sicilie: litoti slovake: litotes, rečnícky dvojzápor svede: litotes ukraine: літота administraj notoj