knel/o PIV1 kneloserĉi 'knelo' [knel.0o] Buleto aŭ cilindro el fiŝa aŭ vianda kaĉo koherigita per ovaĵo por kuirado: supo kun salikokaj kneloj kaj kokhaŭtaj pecoj [1]; Jen do, eta noko, por ke al vi plaĉu, / Sekvos tuj la knelo, sed ĝin bone maĉu [2]! knedliko, noko Rim.: Laŭ BL: Ankaŭ eblas diri fiŝ/viandbuleto. 1. Cao Xueqin, trad. Xie Yuming: Ruĝdoma sonĝo, ĉapitro 62a, p. 348a2. Sándor Petőfi trad. Kálmán Kalocsay: Johano la Brava, XX beloruse: кнэль, фрыкадэлька ĉeĥe: klops, knedlíček polévkový france: quenelle germane: Quenelle hispane: albóndiga hungare: húsgombóc katalune: quenelle nederlande: quenelle pole: klops rumane: pârjoală ruse: фрикаделька, кнель slovake: polievková knedľa ukraine: фрикаделька, кнель administraj notoj