Cibel/o PIV1 Cibeloserĉi 'Cibelo' [cibel.0o] Diino, origine frigia, sed ankaŭ glorata en antikva Grekujo kaj Romio kiel Granda Dipatrino: je Jovo, Apolono, Vesto, Cibelo, Izido kaj Oziriso, je Mitro, Baalo kaj ĉiuj dioj de Oriento kaj Okcidento, mi petegas vin, sinjoro, lasu tiun ĉi planon [1]; kial ili ne petas vin ankaŭ kastri vin, same kiel la pastroj de Cibelo [2]? 1. Henryk Sienkiewicz, trad. Lidia Zamenhof: Quo Vadis, Ĉapitro XXI2. Anna Löwenstein: La ŝtona urbo, La Nazaretanoj angle: Cybele beloruse: Кібэла france: Cybèle germane: Kybele latine: Magna Mater malnovgreke: Κυβέλη pole: Kybele administraj notoj