viktuali/o PIV1 viktualio ↝serĉi 'viktualio' [viktuali.0o] (malofte) Provizaĵo de nutraĵoj rezerve tenata aŭ kunportata: ne tre valora viktualio por tiel brava kavaliro [1]. 1. Miguel de Cervantes Saavedra, trad. Fernando de Diego: La inĝenia hidalgo Don Quijote de la Mancha, parto 1a, ĉapitro 10a, p. 79a beloruse: запас ежы ĉeĥe: potraviny, viktuálie, zásoby potravin france: provision de bouche, victuaille germane: Proviant, Viktualie (veraltet) hispane: vituallas hungare: élelmiszerkészlet, útravaló, elemózsia katalune: vituallas nederlande: proviand, mondvoorraad perse: آذوقه slovake: potraviny, viktuálie administraj notoj