merop/o PVEF meroposerĉi 'meropo' [merop.0o] [merop.0o.ZOO] Abelmanĝulo: meropoj, supre rozaj kaj sube hel-bluaj, flugis en la sunbrilo, kaptante en la aero abelojn kaj cikadojn [1]; baldaŭ ne nur lia propra domo sed ankaŭ la ceteraj plenis de meropoj, kanarioj, kalandroj [2]. 1. H. Sienkiewicz, trad. M. Sygnarski: Tra dezerto kaj praarbaro, Varsovio, 19782. G. García Márquez, trad. F. de Diego: Cent Jaroj da Soleco, Fonto, 1992 angle: bee-eater beloruse: асаед ĉeĥe: vlha france: guêpier (oiseau) germane: Bienenfresser hungare: gyurgyalag japane: ハチクイ katalune: abellerol latinece: Merops apiaster nederlande: bijeneter pole: żołna (nie: pszczołojad!) portugale: abelaruco (comum) ruse: осоед slovake: vlha svede: biätare ukraine: бджолоїдка administraj notoj