kolofon/o kolofono PIV1 serĉi 'kolofono' [kolofo1.0o] Parto de dokumento, kiu donas informojn pri la aŭtoroj, redaktoroj, dato kaj loko de skribado aŭ presado kaj aliajn donitaĵojn pri la verko; presindikoj: eble vi jam vidis en la listo de la kolofono, ke ni havas novan redaktoron pri scienco [1]; en la apuda kolofono jam delonge vi trovas indikon pri „kaseda versio” de nia magazino [2]; ĉu ankaŭ vi unue legas la kolofonon de la revuo kaj nur poste ĉion ceteran? [3]. Rim.: Ne konfuzu kun: kolofono (rezino). 1. Monato, Stefan Maul: Prioritato 12. Monato, Stefan Maul: Aŭdantoj3. Monato, Paŭl Peeraerts: Tekniko angle: imprint france: colophon, ours (typo.) germane: Impressum japane: 奥付 [おくづけ], 刊記 [かんき] katalune: colofó nederlande: colofon, explicit pole: kolofon portugale: colofão, cólofon rumane: notă ruse: колофон, выходные данные ukraine: каніфоль, колофон, вихідні дані administraj notoj